Je bil Haiti, in potem je bila še Madeira (sedaj še Čile, Portugalska, Španija, Francija…). Na slednji sem preživela 10 mesecev svojega Erasmus življenja. Potem pa me tisti, ki so vedeli, da sem bila tam sprašujejo »Katja, kaj pa Madeira, si videla kakšne poplave? Kako je teklo blato. Pa kamni, si videla? » Jaz pa zrem tja nekam v praznino, v slike in filme, ki so mi poslani iz YouTuba ostali v glavi in si mislim: »Ti, ki sprašuješ samo zato, da si zvišaš dozo adrenalina, pojdi rajši na prosti pad v Gardaland ali pa si kupi letalsko na svoje stroške in pojdi pomagat. Daj mi keš, da pošljem sošolcu, ki je zgubil hišo. Daj 5€. Kamen na kamen palača a ne? Tako so nas učili. Ne??? No, pol pa ne glej novic in me ne sprašuj. A rečem le: »Ja, sem vidla ja« PIKA. Pa bodi suh, jaz ti ne dam tega užitka ob poslušanju pretresljivih zgodb.
Nikoli nisem razumela ljudi, ki so tekli na kraj nesreče in gledali! Al pa tiste, ki gledajo naključne ulične pretepe. In tiste, ki pošiljajo milione mailov na zgoraj omenjene tematike. Na nesreče drugih. Tisočosemstopetindevedest drugih načinov za sproščanje adrenalina obstaja v tem današnjem času. Zaostali ste s tem vašim obnašanjem! Skoči in pomagaj ponesrečencu, pokliči rešilca, usta na usta. Pomagaj! Gledaš pretep? Verjetno ne razumeš kako adrenalinsko zna biti skok s padalom. A to ti še na pamet ni padlo. Izzoveš pretep? Za mene si zaostal. In poskušam, da ne bi niti obstajal.
Kaj je v nas? V naši družbi, še dalje, v družbi današnjega časa; ker moji prijatelji se ne tepejo. Ali je to še iz časa prednikov človeške vrste? Ali je to ker jemo, oz. žremo meso? Smo zato agresivni? Ker nimamo več časa za življenje? Ker smo dobesedno postali roboti in se NITI ZA SEKUNDO NE USTAVIMO IN SE VPRAŠAMO KJE IN KDO SMO, KAJ JE NAŠE BISTVO IN KAKO BI LAHKO BOLJ POLNO ŽIVELI? Ne ustavimo se. Kot Duracel baterije, se zdi, da neuničljivo, dan za dnem po tekočem traku počnemo isto. Kot kokoši smo! Gor - dol, gor - dol, gor - dol kljuvamo in iščemo hrano. Ste se kdaj za sekundo ustavili? Ste kdaj za en dan dvignili glavo iz položaja neskončnega procesa prehranjevanja? Ste šli kdaj po drugi poti iz službe, da bi videli sončni zahod iz hriba? Kdaj ste nazadnje poduhali rožo tako blizu, da se vas je dotaknila njena nežnost? Ste sploh že kdaj prijatelju rekli da ga imate radi? Ga objeli? Ste gospe, ki vam vsak dan z nasmehom postreže božansko kavo, pogledali kdaj v oči in se ji iskreno zahvalili? Jaz sem moji ob odhodu iz Palme kjer sem opravljala prakso, podarila rožo, prijateljici pokazala sočutje in ljubezen danes, prav tako na ta lep dan nastavila lička marjetkam in se trudila, na delo hoditi zmeraj po drugih poteh.
Ne. Niste. Verjetno sem vas pol že izgubila. Zdaj že padate nazaj v položaj gor – dol, gor - dol, gor - dol in čekirate maile in se počutite pomembne na službenem položaju, poskušate zmagati v besednem dvoboju. Vsak dan. Tako se počutite pametnejše in močnejše. Imeti boljši traktor, boljši avto, lepšo obleko, bolj zlakirane čevlje.
Vsem tistim tipično slovensko zavidljivim pravim, da sem srečna, da sem si upala iz domačega kraja, izza ograje Slovenije, da sem občutila bližino ISKRENIH, SKROMNIH A SREČNIH ljudi Portugalske, Srbskega PONOSA (za katerega nisem rabila čez mejo ) VESELJE IN TEMPERAMENT med Španci. Ž A R I J O ! Mi pa si hladno, kot poleti na novo postrežen Heineken, na dva metra medsebojne razdalje, stiskamo roke. Ne pravim, da imam nad glavo svetniški sij in ne pljuvam po Sloveniji ter ne častim vsega kar je tujega, ampak si samo želim, da bi se nekaj naučili od drugih in ne zrli izpod krožnikov goveje juhe na sosedove, od neurja uničene vrtove, ampak prijeli za odlomljene veje in mu pomagali pospravit in uredit vrt, ker lahko jutri prizadene tudi nas.
In čisto tipično slovensko, vem, da si zdaj misliš, ja, me zanima, če bi Haitijci in Portugalci nam poslali kakšen dinar za nesrečo če bi nas prizadela, še vedo ne kje je Slovenija; ti odgovarjam: če bi na tv namesto ponujanja lekarniških izdelkov, spodbujali humanitarnost bi senzacijo naše čez mejne pomoči prepoznali na novicah, tako pa lahko gledajo, kaj na temo bulmastifov imamo za povedati danes!
