Vprašanje desetletja!

Ker mi ni všeč, tak hiter tempo kot ga danes živimo...

...ko v dobrem mesecu še nisem uspela v celoti spoznat niti vseh poti do službe in nazaj, kaj šele trgovinic, galerij, studiev, ... gl. mesta otoka;
ko si po šihtu uspem samo še skuhat večerjo/kosilo in včasih it na rekreacijo pa je ura že polnoč in nastavljam budilko za naslednje jutro;
ko gledam na poti v biro kako očetje in mame spremljajo svoje otroke do vrtcev in šol in ko teh istih obrazov ne srečujem kasneje ob 17h ko grem domov (torej delajo še dlje)
ko vidim sveže pečene osnovnošolce v šolskih uniformah ob 19h na šolskih dvoriščih igrat nogomet
in ko  iz avtobusa vidim sklonjeno otožno in težko glavo taksista se vprašam:


Ali sem čudna samo jaz, ali tudi VAM ni všeč tak tempo? In še bolj pomembno, zakaj ga potem še vedno živimo, če nikomur to ni v interesu? 


Kaj se je zgodilo s sistemom od 7-15? (ok, tisti od 6ih do 14h je bil too much za zjutraj, ampak bi blo pa idealka končat že ob 14h) In sploh, od kod norma 8 ur / dan? (Saj vem, da eni delate tudi 12h/dan, sočustvujem z vami).
Al bi potem bili razpuščena banda, če bi bili bolj svobodni? Ker meni prosti čas pomeni svobodo. Ne vem kaj pomeni vam, zato vas sprašujem. Kaj bi delali če bi imeli več časa? Si ga želite imeti ali tako razmišljam samo jaz? Poleg odgorov kot so: ja, da bi odplačevali kredite in mormo delat da zaslužimo za kruh se sprašujem če bi potem tudi imeli tako velike potrebe? ( če odštejem da se zdaj v času krize ( in kaj sploh je s to krizo??? Ok, to je za drugo tematiko...) morda res bolj dela za preživetje kot prej, ampak zakaj pa v bistvu delamo??? Potem pridem spet do razmišljanja, ki sva ga enkrat imela z očetom, kaj bi bilo če ne bi rabli jest, ampak to je spet druga  tema, al pa ne, navsezadnje verjetno res delamo zato, da se lahko hranimo al zakaj???)
Ljudje se kar naprej pritožujejo, da nimajo časa ( Spomnim se Jana iz srednje šole, ki mi je na to odgovoril: čas je, samo vzet si ga je treba :D ) ampak kaj bi se zgodilo če bi ga naenkrat imeli? Si zamislite? Gospa v referatu, pa ona na pošti in tista v trgovini, bi vas z nasmeškom na obrazu vprašala kaj želite in če vam lahko pomagajo. Poštar (razen ta, ki je prihajal na trg Revolucije, ta živi že zdaj srečno, ker je zmeraj z veseljem v glasu prosil če mu odpremo vrata) bi ... pa res... niso poštarji vsi veseli??? :)
Gospe bi lahko pobirale iztrebke za svojimi psi, ker bi imele čas hodit na jogo in bi bile gibčne;  tako bi se otroci lahko igrali na zeleni trati. Ampak oni so že v osnovi videti srečni :D
Si predstavljate?
To bi bila pravljica :)
To si želim od prihodnosti. 
Mislite, nam bo uspelo?

Veter

Ali bolje rečeno  V   E   T   E   R.

Po službi sem malo zalegnila; neobičajno zame, ker se mi zmeraj zdi škoda dneva, ampak je današnji bil taman za popoldansko počivanje - dež; ko me kot strela zbudi bobnanje vetra ob okna, vrata, sosednji blok, sosednja okna in vrata .... V milisekundi sem se vstala iz postelje ( to bi mogla bit budilka vsako jutro - kruto, a učinkovito) in se prepričala če je to res samo veter al je na sosednje dvorišče zasilno pristalo kako AirBerlin letalo polno debelih nemških turistov. "Na srečo" je bil "samo" veter. In ne, nisem šla nazaj v posteljo, preverla sem situacijo še iz druge strani stanovanja.... no, zdaj se javljam iz kuhinje - centra stanovanja, kjer ni razen odstopljenih ploščič nobene druge nevarnosti. Vsaj upam, da ne.

Pojedla sem večerjo, malo pobrskala in našla Beaufortovo lestvico vetra. Če niste vedeli (jaz nisem) obstaja 0-12 kategorij. To pomeni od tihega vetra s hitrostjo 0-1 vozel (kaj imajo vozli pri vetru tut ne vem, bom pobrskala :D ) gladkega morja brez valov do ORKANA s hitrostjo vetra večjo od 63 vozlov, v zraku je polno morskega prahu in morje se pobeli.


Sicer ne vidim morja, ampak zgolj po občutku, bi rekla da je veter za seboj potegnil veje 11. mesta. ORKANSKI VETER. Hitrost 56-63 vozlov , itak da je 63.  To te ja odpihne. Rešijo te samo cementni žakli privezani okoli pasu. Ali če jih sam po sebi tehtaš vsaj 3 in to tiste ta stare merice.
Pa sem na poti iz službe mislila, da so veje rezali...

S slušalkami v ušesih (Poje mi Michael Jackson - Rock with you ;  in potegnila sem si album dol še preden je šel na svoj zaslužen počitek!), da ne slišim teh strah vzbujajočih zvokov, se za ta vetrovni večer poslavjam.

Dež

Danes me je premočlo kot rožo v lončku, ko jo preveč zaliješ.

Sladke jagode, arabski bobni in zaročitvena večerja

Dan se je začel z zajtrkom. Kosmiči z mlekom. V njih pa prave posušene, a potem od mleka napite, moje ljube JAGODE. Mmmmmhhh.... In kako naj potem ne bo prelep dan?

Delovno dopoldne s podaljškom kar v pozno popoldne....
Ko so se vrata biroja za menoj zaprla, mi je bilo škoda tisto malo svetlobe, ki je do teme še ostalo, zapravljati doma in tako sem se odpravila na kolo. Kr tako, malo zasanjano; kot v Mariboru, ko sem bolj kot na cesto, gledala okoli nje kakšne so novosti na fasadah, izložbe, ljudje,...; sem odkolesarla kam drugam kot pa proti obali :D Seveda proti zvoku arabskih bobnov, ki so prihajali od; pozor: ČISTOKRVNEGA MALLORČANA. In ne samo enega, ampak treh čistokrvnih Mallorčanov. Kdo bi si mislil, ampak po 1 mesecu mi je uspelo izmed množice nemških turistov, na čisto običajnem turističnem predelu - plaži, najti primerke avtohtonih prebivalcev otoka. (Vendar so se upirali, da bi jih posadila v muzej) Po spontanih, privatnih, pol urnih glasbenih inštrukcijah sem prisluhnila še nadaljevanju "koncerta", nato pa me je noč opomnila, da so plastične posode namenjene malici, še prazne in jih je treba napolniti, prav tako je od lakote bobnel tudi trebušček. Na kolesu smo se odpeljali proti domu v smeri katedrale. (Jaz, trebušček in posodice, da ne bo pomote, haha)
Nisem še je uspela slikat, ko v soju luči ponoči žari.
Kot kaka zvezda, ki je ušla mreži vesolja, se skupaj z odsevom v vodi, neizmerno blešči. Si predsavljate? Res, veličastno. ( No, Tjaša povej )
Višek romantičnosti (fantje, prosim preberite si to vsaj trikrat, punce tudi, ker jaz še zdaj ne morem verjet kar sem videla, pa ni bilo okoli nobenih kamer, tako da niso snemali filma) je dosegla mizica, pogrnjena tako kot jo premorejo pogrniti samo v top, the best, fancy šmency restavraciji ....naj samo omenim svilen bel prt, visoke bele sveče v minimalističnem svečniku, champagne in od svetlobe bleščeč pribor :D Za pogrnjeno mizico, pa kot da je to nekaj povsem običajnega fant izjemno urejen ob večerji klepeta s punco. ( Marina, to je za v tisti najin SAJ NE MOREM VERJETI zveščič :D Prosim dopiši to :D ) To je bila sigurno zaročitvena večerja :)
Vsaj še do Mc´Donaldsa so se kotički ustnic stiskali k ušesom, srček pa je žarel, kot žari tekoče jeklo. Potem je trebuh prevzel nadzor in zapeljali smo se do doma. Napolnili želodček in posodice za ju3.

Pa en ´saj ne morem verjeti´ lep pozdrav iz Palme :)

Nedeljsko popoldne

Najbolj srečna sem, ko na kolesu ob morju, srečujem nasproti hodeče od sonca žareče in nasmejane obraze. Dedka in babico z vnukom v naročju. Očeta, ki teka za hčerko, ki  jo je pravkar naučil voziti kolo. In par, ki poskuša ob sončnem zahodu narediti lepo fotografijo za v dnevno sobo.

Ker so me fedre (beri vzmeti) na novi postelji (na novem otoku) preveč motile, ker se mi je dioptrija tekom preteklega leta preveč poslabšala, ker je prstan v filmu Titanik padel na dno morja (in ker ne verjamem da ga je tip od Britney Spears v resnici našel) in nenazadnje, ker so me danes zažulili moji ljubi teniski (tisti, ki imajo gel v vložku in ki bi naj bili najbolj udobno zaprto obuvalo pod soncem)

...nekako tako prekrivam pravi razlog, naj še nadaljujem?

sem se odločila, da preselim blog na drugo lokacijo. Takšno, da bo prišlo bolj do izraza.

Verjamem da so globoko v sebi vsi ljudje dobri in iskreni. Pri nekaterih so pač potrebni malo bolj grobi prijemi (v mislih imam naprave za jemanje vzorcev zemljine za analizo nosilosti tal..., v glavnem zelo globoko), pri drugih pa je potrebno samo odpihnit prah, ki se je nabral na površju. Ne boste verjeli, so pa tudi takšni, ki so dobri in iskreni sami od sebe. Ha, vsaj 5 jih poznam :D (Se ne pritožujem, pobožno verjamem v: "kdor z malim ni zadovoljen, velikega ni vreden")

In tako kot je prišel čas, da se moja verovanje uresničijo in končno začnemo reševat svet (mi, in ne James Bond, Spiderman, Superman in Ken), tako je prišel čas da vzamem vajeti v svoje roke, usmerim konja v pravo smer, vržem steklenico resnice... skratka grem samo še po poteh ki me veselijo, nasmejijo, poredijo (bog ne daj; samo preverjam če sledite), polepšajo in osvežijo ter napolnijo žepe z zvezdnim prahom, da bom lahko spreminjala buče v kočije in žabice v prince :)

In ker mi je oranžna všeč, v zeleno pa sem zaljubljena sem barve pustila, vsaj delno in se po Aboriginsko (pleme v Avstraliji) modro odločila le za večjo spremembo - naslov bloga. Ker sem v Španiji, špansko in ker sem na novi življenski poti, Pozitivno :D
Torej: VIVA POSITIVA ali pozitivno življenje.


Torej naj z nekaj besedami opišem svoj nov blog oz bit o katerem bom pisala, kar me razveseljuje, dopolnjuje, zapolnjuje,
napihuje (bog ne daj v širino, samo od sreče) in daje mojem aknastem ličku lepo marelično barvo in nasmešek do ušes:

Ljubezen ( brez ljubezni mi živeti ni in najdem jo v v penici kave, KAKIju, samotnem zalivu, karamelnem sladoledu, iskrenem nasmehu, bistrem čaju, sončnem dnevu, HIBISKUSU, jagodni marmeladi, čokoladnem krofu polnjenem z vanilijevo kremo, FOTOGRAFIJI, ARHITEKTURI, DIZAJNU, PESMI in BESEDI skratka UMETNOSTI nasploh, seveda pa tudi v človeškem objemu. V maminem poljubu na lica, očetovem razumevanju sveta, babičini milini in dedkovi skromosti. In seveda bo enkrat prišel tudi zame, hlapec na črnem konju in to bo ljubezen o kateri ste mislili, da bo govora)
prijateljstvo ( redko, a 100% iskreno), pa naj naštejem še enkrat fotografiji in arhitekturi, morju in soncu, sladkem in slanem,
o iskrivosti in iskrenosti. O lepoti narave in o dobrih ljudeh. O skromnosti in o nesramno dragih dizajnerskih stvaritvah.
Nasprotja oz. dvoličnost? Kakopak, saj sem vendar dvojček.

Pa še opomba, morda bodo objave tudi v angleščini, zgolj za angleško govoreč krog iskrenosti.
Pa morda še ena opomba; trenutno sem locirana na Palma de Mallorci kjer med spoznavanjem, okušanjem in doživljanjem otoka opravljam
tudi prakso...no med tednom je bolj v obratnem vrstnem redu.


Prijetno branje vam želim!