Sladke jagode, arabski bobni in zaročitvena večerja

Dan se je začel z zajtrkom. Kosmiči z mlekom. V njih pa prave posušene, a potem od mleka napite, moje ljube JAGODE. Mmmmmhhh.... In kako naj potem ne bo prelep dan?

Delovno dopoldne s podaljškom kar v pozno popoldne....
Ko so se vrata biroja za menoj zaprla, mi je bilo škoda tisto malo svetlobe, ki je do teme še ostalo, zapravljati doma in tako sem se odpravila na kolo. Kr tako, malo zasanjano; kot v Mariboru, ko sem bolj kot na cesto, gledala okoli nje kakšne so novosti na fasadah, izložbe, ljudje,...; sem odkolesarla kam drugam kot pa proti obali :D Seveda proti zvoku arabskih bobnov, ki so prihajali od; pozor: ČISTOKRVNEGA MALLORČANA. In ne samo enega, ampak treh čistokrvnih Mallorčanov. Kdo bi si mislil, ampak po 1 mesecu mi je uspelo izmed množice nemških turistov, na čisto običajnem turističnem predelu - plaži, najti primerke avtohtonih prebivalcev otoka. (Vendar so se upirali, da bi jih posadila v muzej) Po spontanih, privatnih, pol urnih glasbenih inštrukcijah sem prisluhnila še nadaljevanju "koncerta", nato pa me je noč opomnila, da so plastične posode namenjene malici, še prazne in jih je treba napolniti, prav tako je od lakote bobnel tudi trebušček. Na kolesu smo se odpeljali proti domu v smeri katedrale. (Jaz, trebušček in posodice, da ne bo pomote, haha)
Nisem še je uspela slikat, ko v soju luči ponoči žari.
Kot kaka zvezda, ki je ušla mreži vesolja, se skupaj z odsevom v vodi, neizmerno blešči. Si predsavljate? Res, veličastno. ( No, Tjaša povej )
Višek romantičnosti (fantje, prosim preberite si to vsaj trikrat, punce tudi, ker jaz še zdaj ne morem verjet kar sem videla, pa ni bilo okoli nobenih kamer, tako da niso snemali filma) je dosegla mizica, pogrnjena tako kot jo premorejo pogrniti samo v top, the best, fancy šmency restavraciji ....naj samo omenim svilen bel prt, visoke bele sveče v minimalističnem svečniku, champagne in od svetlobe bleščeč pribor :D Za pogrnjeno mizico, pa kot da je to nekaj povsem običajnega fant izjemno urejen ob večerji klepeta s punco. ( Marina, to je za v tisti najin SAJ NE MOREM VERJETI zveščič :D Prosim dopiši to :D ) To je bila sigurno zaročitvena večerja :)
Vsaj še do Mc´Donaldsa so se kotički ustnic stiskali k ušesom, srček pa je žarel, kot žari tekoče jeklo. Potem je trebuh prevzel nadzor in zapeljali smo se do doma. Napolnili želodček in posodice za ju3.

Pa en ´saj ne morem verjeti´ lep pozdrav iz Palme :)