Pa začnimo po vrsti. Prejšnji petek si mladi nadebudni sodelavci (takrat še 3, ta teden se nam je pridružila še Ana iz Poljske) po enomesečnem garanju v službi le zaželimo konkretne žurke. Pa mislim, da smo šli vseeno bolj na izi v petkov večer. Posedali smo na trgu, otroškem igrišču in peš križišču, ko začno vsak posamezno mimo nas hoditi muzikantje. Vsak s svojim kovčkom, vsi v isti odpravi. Pa le stopim do možatega kitarista in ga vprašam kje se kaj dogaja. Je rekel: " ti pojdi samo ravno, 300m in nas boš slišala " Dokončali smo klepet in se odločili da le gremo pogledat. Po 300m smo jih videli in slišali :) Pozdravili so nas z cvetjem ter z wellcome drink (ki se je nato preimenoval v free all night long drink), vse skupaj ob spremljavi tradicionalne Mallorške glasbe. To je bila majhna majhna majcena gostilnica šefa Menorčana in Mallorčana in tako ni bilo bojazni da bi se zgubili ali da se kdo ne poznali. Debate so tekle in tako smo se ob 6ih le odločli da pojdemo svojim posteljam naproti.
V soboto je sledilo najlepše poležavanje na plaži ever.
:) Kljub temu, da me je ati oznanil za drugega Cankarja, vam ne znam opisat kako lepo mi je blo. V kopalkah na pesku, z mandarinami v ustih, skicirko in voščenkami v rokah, ob sončku in valovih morja. Nepopisno lepo. Uživantski soboti je sledila kolesarska nedelja. Pa v bistvu je bila bolj peš nedelja. Ko sem brezciljno prišla do vrha hriba, ugotovim da me nekam poševno nese, pa sem bila na 0.0 promila. Zadnja guma je bila povsem prazna. Bencinska črpalka pa kaj pa vem kje. Odločim se za sprehod ob obali. Tam je ponavadi dosti kolesarjev. In jih je bilo. Brez pump. Tako najdem rent-a-bike-and-else-exept-me-agency in simpatičen in prijazen fant, mi spedena (pravzaprav njegov kolega, kajti fant je bil preveč lep da bi se umazal) celo kolo. Ne samo gumo, še prestave mi porihta in celega zwedeštrdesetira :D Tako se vesela, nasmejana in srečna, da se moje kolesarjenje za Palmo ni končalo, odpravim proti domu.
Teden je bil dokaj preprost (beri službeno dolgočasen, kajti končali smo s projektom, zdaj pa šef pač razmišlja in zbira ideje. Svoje seveda).
Teden je bil dokaj preprost (beri službeno dolgočasen, kajti končali smo s projektom, zdaj pa šef pač razmišlja in zbira ideje. Svoje seveda).
Včeraj pa sem se odločila, da se odpravim na Erasmus ekskurzijo Castell D'alaró . Do mesta Alaró se odpravimo z vlakom (1.25€ brez popusta, 0.65€ s popustom) nato pa takole:
Zvečer pa Helloween party v XYZ stanovanju blizu mojega doma. Zaželela sem si zelene in tako sem si pripravila odgovor na pričakovana vprašanja kaj predstavljam: Zeleno strupeno žabico ( Ana je bila tako krivec, da sem se zjutraj zbudila z rdečimi nohtki ). Sofia pa je rekla, da sem tak lepa, da si me ne bo nihče upal poljubit, da se ne bi spremenila. In me ni :D No, ličkanje je tukaj samo po sebi umevno :)
Na žurki je seveda prevladovala nemška populacija, ni pa manjkal niti nasmejan "Ma šta tu radiš?" in francoski domišljavi ponosni in povešeni noski. Stanovanje je bilo tako polno, da sem se na balkonu spraševala, če bo prenesel našo težo al ne. No, pa je. Dobro delo inženirja :D
Tako se rdečenohtno (acetona seveda nimam) za danes iz Palme za svoj blog poslavljam zelena žabica :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar