Pogrešam tvojo toplino. 

Tvoja tišina je zmeraj imela tisoče zgodb, pa ne poznam vseh. 

Ob tebi je bilo vse zmeraj tako preprosto.

Samoumevno.

Naravno.

Smiselno in Polno.

Ljubeče. 

Tvoja topla dlan na mojem licu. Na mojem ušesu. 

Daj mi povej še kako zgodbo, 

me božaj še kdaj po tem desnem uhlju in

mi povej kakšno francosko, ki se je še spomniš :) 

 

Pogrešam te dedek! 

:*