Danes me je obiskal dedek...

...ali pa sem jaz obiskala njega.

V Palmi (in samo v Palmi :) ) so nas danes počastili še z enim dela prostim dnem in tako sva se s Silvie, sicer po začetnih dvomih zaradi vremena, le odpravili na izlet. Na avtobusni postaji izbereva mestece Port de Pollença (bus 340, 5.60€, 1h vožnje) ker je pač bil prvi bus, ki je peljal :D Dober sistem, že dvakrat se je izkazal za odkritje čudovitih predelov Mallorce. Vendar naju je pod svoja krila ob prihodu vzel veter. Lase je neslo gor in dol, levo in desno, diagonalno, povprek....kuštravo. Ko mu samo midve nisva bili dovolj in je zraven pobral še pesek iz plaže ter kapljice iz morja sva rekle, da tako pa se več ne greva in sva po istem sistemu izbrali pot nazaj. Po 10 minutah vožnje (1.10€ ) izstopiva v centru mesta Pollença. Najprej do trgovine, da sva potešile željo po sladkem ( nič kaj dobre čokoladne francoske rogljičke) nato pa naju je pot, ki je v začetku izgledala kot navadna med ulična potka, potem pa se je začela nagibati in ob njej so se začeli pojavljati križi, naključno privedla do vrha hriba. Končna postaja cerkvica. Ponavadi me nič kaj ne ganejo. Občudujem jih zgolj kot veličastne objekte, vendar v meni ne vzbudijo nobenih posebno blaženih občutkov.
Ta pa je bila drugačna :)

Tako majhna in minimalistična. Pet klopc, 3 slike, 7 svečnikov, ki so viseli iz stropa in označevali sveti prostor, ter oltar. Simple as it can be. Ganla me je preprostost, tišina in toplina. Silvie se je kaj hitro umaknila, meni pa je po fotografiranju nekaj reklo, naj pustim to mojo dušo za trenutek tukaj, kjer se je počutila tako prijetno.

Pa sem zamižala, sklenila roke in te blagoslovila moj zlati dedek. In potem si prišel. Popeljal si me v čas ko sem bila še majhna. Ob sončnem dnevu sem sedela na tvojem krilu in tvoje iskrene roke so me božale po moji majhni glavi in po mojem desnem ramenu. Tako tople roke si imel. Tako lepo mi je bilo. Rekel si mi, naj se le držim fotografij od blizu :) ( ne vem še kaj točno si mi želel povedat, ampak tudi meni so takšne najbolj všeč :D) Malo sem še posedela in uživala v tvoji toplini, potem pa si rekel: "zdaj pa le pojdi, pupa te zunaj že čaka". In tako sem odprla oči, še vedno čutila toplino na desnem uhlju in ramenu, ter se nepopisno srečna odpravila proti izhodu. Hvala za ta trenutek dedek :D

Dokaj po zraku me je nato neslo še do Rimskega mostu in ker ni bilo preveč lepo, da bi bilo res, smo se ob prihodu srečali z avtobusom, ki naju sicer ni popeljal direktno v Palmo ampak do mesta Inca (20 minutk, 3.80€ ) kjer se kljub še več kot potešeni želji po sladkem nisva mogli upret naoljenim sladkim churosom

Od sladko mastnega slabost naju je posadila na vlak za Palmo ( ceni z busom do mesta Inca, je bila všteta še karta za vlak).

Blažen pozdrav iz Palme :)